| ![]() |
||||||||||
![]() |
|||||||||||
Zbirka: ZMERAJ KOT PRVIKRAT
3, le to: predramiti, predramiti, dokler dež polzi po razpokah, žeja postane uho v vetru, rojenice in smrtnice se umikajo, le sence njihovih kril še ližejo tla, 4, vesolje vabi v sveti premor, šepet je najbolj iskren vodnik v nenehnem stanju hrupa, je čuvaj luči iz ugašajočih ušes, z obrobja ustnic briše slanost, 41, rojenica neba izgublja dno, je neminljiv zastor z razpuščenim jezikom rose, je pomežik ribe v nahajališču spominov, je žeja povečanega sluha – slano uho, 42, vertikala svetlobe je zdaj le kaplja na kremplju neskončnosti, pena v ustih z molkom zemeljskega dihanja, dve sonci se parita v sladkosti, žarke vlečeta čez ohlajena stebla trstike, 92, ples svetlobe na hrbtišču starodavnih korenin črne angele oživi, potujejo skozi prostor brez žalosti, kristale vlečejo iz kosti, 93, mesečne trave šepetajo v ritmu valov, srebrni jeziki se svetlikajo v novem svitu, škrlatni tokovi so kot razpoke lunine skorje, srebrne okončine začnejo plavati kot ribje oko, ki še vedno sanja o letenju, 101a, vsega, kar se je dotaknilo, je že minilo, vse, kar mineva, je šele rojeno, v pepelu je prvi in zadnji dih zlato. |