 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
LIKOVNA KRITIKA
- Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
- Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
- Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
- Industrijski motiv / Sežana 2017
- Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
- Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
- Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
- Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
- Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
- Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
- Goran Milovanoviæ - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
- Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
- Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
- Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
- prof. Darko SLAVEC, november 2007
- Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
- Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
- mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
- Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
- Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
- Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
- dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
- Milan Todič, akad.slik.
- dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
- dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
- prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
- prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja
Pristop do razumevanja slikarstva Stojana Špegla je smiselno začeti z Delacroixovo hipotezo, češ da se umetnost hrani z fantazijo in iluzijo, in da ona ne mora biti cilj vsake resnične umetnosti.
Špeglova razgradnja realne podobe vidnega v zadnjem času pelje prek koloristične poetizacije, ki v svojo kompozicijsko tektonsko gradnjo barvnih »volumnov« pripušča rafinirano govorico zabrisanih gravur.
Je to morda le vmesna amplituda na poti do čiste abstraktne forme?
Težko bi verjeli, saj se zdi prav grafični doživljajski naboj Špeglovega slikarstva nepogrešljiv sopotnik barvno sicer izrazito študiozne osebnosti. Njen skupni prepoznavni izraz nam posreduje močna ekspresivnost, transponirana na temno ( v zadnjem času pa tudi svetlejšo ) barvno paleto.
Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
