LIKOVNA KRITIKA

1. Sara Nuša Golob Grabner - Vznik nihajočih svetov - 2026
2. Tatjana Pregl Kobe - DRHTENJE ČASA
3. Kristina Prah - V vrtovih tišine
4. Mario Berdič Codella - Likovne variacije na iskanje izgubljenega časa
5. Mario Berdič Codella - Iskanje izgubljenega časa
6. Mojca Štuhec - Videti več od naslikanega
7. Matic Veler - V ogledalu - REFLEKSIJA IN ODSEVI - Galerija Velenje
8. Polona Škodič - ...krog, katerega središče je povsod in katerega obsega ni nikjer...
9. Milena Zlatar - INDUSTRIJSKA SUITA STOJANA ŠPEGLA/UMETNIKOV MANIFEST - 2021
10. Tatjana Pregl Kobe, Samo eno srce / Ljubljana 2020
11. Dejan Mehmedovič - Industrijski motiv - GALERIJA INSULA, IZOLA - 31.08.2018 – 20.09.2018
12. Tatjana Pregl Kobe, Poetika industrijskih motivov, Zagorje 2018
13. Anamarija Stibilj Šajn - Rudniški jaški in Industrijski motivi - Nazarje 2018
14. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
15. Tatjana Pregl Kobe, Tisoč devetsto štiriinpetdeset, Galerija Krka NM 2018
16. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
17. Tatjana Pregl Kobe - Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
18. Anamarija Stibilj Šajn, Industrijski motiv / Sežana 2017
19. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
20. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
21. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
22. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
23. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
24. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
25. Goran Milovanovič - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
26. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
27. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
28. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
29. prof. Darko SLAVEC, november 2007
30. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
31. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
32. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
33. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
34. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
35. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
36. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
37. Milan Todič, akad.slik.
38. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
39. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
40. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
41. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Za slikarje, ki izhajajo iz celinskega področja, kot je naša Štajerska je značilno, da uporabljajo povsem določene barve v svojih delih. Zlasti kadar upodabljajo krajino, najdemo v njihovih slikah obilje zelene v najrazličnejših odtenkih. V Špeglovem slikarstvu lahko že dalj časa prepoznamo izrazit odmik od takšnih, sicer nikjer povsem določenih pravil, ki pa jih vendar pogojujejo naravne značilnosti. Zato lahko večino njegovih slik postavimo dosti bližje tisti produkciji avtorjev, ki iščejo inspiracijo v sredozemskih deželah. Zanje je značilno, da v svoja dela vnašajo izraziteje barvne kontraste, zelena, ki je pri naših slikarjih tako pogosta, pa je pri njih nadomeščena z modro. Ko poskušamo najti odgovor na vprašanje, zakaj avtor išče izhodišča za svoja dela v tradiciji, ki ni neposredno vezana z našimi kraji, pač pa primorskim značajem, lahko odgovor najdemo predvsem v njegovem posebnem odkrivanju te pokrajine. Kajti ni edini, ki je v njej našel značilnosti, katere se mu zmeraj znova razkrivajo v novih podrobnostih in jih pretvarja v lasten avtorski likovni slog. Večji del svojega prostega časa namenja prav spoznavanju našega Sredozemlja in njegovega geografskega zaledja. Prav tu lahko najdemo njegov odmik od standardov s katerimi se sicer srečujemo pri naših likovnikih in razvijanje neke posebne likovne predstave, kjer se dopolnjujeta realnost in abstrahirani dodatki v posebno dograjeno vizualno celoto. Ker se v njegovih slikah srečujejo tako različni poudarki, jih gre zato jemati z dodatnim zanimanjem.

Boris Gorupič, likovni kritik