LIKOVNA KRITIKA

1. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
2. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
3. Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
4. Industrijski motiv / Sežana 2017
5. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
6. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
7. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
8. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
9. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
10. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
11. Goran Milovanoviæ - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
12. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
13. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
14. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
15. prof. Darko SLAVEC, november 2007
16. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
17. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
18. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
19. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
20. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
21. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
22. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
23. Milan Todič, akad.slik.
24. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
25. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
26. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
27. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Na pričujoči razstavi, ki deluje kot svojevtstvena instalacija v prostoru, Špegel na originalen način kombinira svoje slike s svojo poezijo izpisano na ogledalih, ter z njenimi poetičnimi, večstopenjskimi in duhovnimi refleksijami in nas samih kot opazovalcev v njih.
Strogo geometrično, kvadratno kodirane oblike ogledal skupaj z materialnim nosilcem, so simbolično predstavljena telesa, v katerih se odseva ponotranjena svetloba naše duše, naše zavesti, misli in duha.
Poezija se večstopenjsko in večpomensko zrcalno pretaka v nas same, ter je izpisana preko našega portreta v istem ogledalu, v katerem lahko vidimo tisto kar si želimo in s tem vplivamo na svojevrstno in neponovljivo doživetje nas samih povezanih z avtorjevo poezijo in njegovo, ter našo ponotranjeno svetlobo. Tudi slike so odsev njegovega duhovnega zrcala – njega samega. Zato so njegove slike prečiščene in čiste, kot da bi opazoval svoj svet v ogledalu in videl vedno samo tisto kar želi videti.
Njegovo ustvarjalno obdobje je še v celoti pred njim, rezultati pa so že nadvse obetavni. Obdobje še bolj poglobljenega iskanja odgovorov na vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo, na vprašanja o smislu življenja ter našega bivanja sredi razpetega, neskončnega in nedoločljivega prostora in časa.
Veselje do življenja in ustvarjanja pa bo gotovo tudi v bodoče tista goniln sila, ki bo Stojana Špegla usmerjala še naprej po poti, ki vodi k večnim resnicam, spoznanjem in skrivnostim naše neskončnosti.
Naj živi ustvarjalnost.

prof. Darko Slavec, akad.slikar